In vi menite, da je le “navadna žuželka”?

Preden naredite nepremišljen korak, pomislite na vse čudovite osebnosti, ki bi jih lahko pohodili.
Tekom zgodovine je ljudem povzročilo nemalo težav priznanje, da ima vsak posameznik svojo osebnost in tudi “pravico” do nje. Mnogi še sedaj težko sprejmejo to dejstvo. Nekateri pa lastno osebnost priznavamo in dovoljujemo vsem živim bitjem. Vseeno pa prepogosto pozabimo na živa bitja, ki so mnogo manjša od nas - žuželke.
Utopično bi bilo preprosto misliti, da je osebnost odvisna od velikosti organizma. Zato so se raziskovalci lotili tudi raziskovanja osebnosti pri žuželkah.
Mali testiranci bi bili verjetno precej neuspešni pri reševanju psiholoških testov zato je Gyuris, član Raziskovalne skupine Vedenjske Ekologije na Univerzi v Debrecnu razložil, da se je raziskovanja osebnosti pri žuželkah potrebno lotiti drugače. Nagnjenost k raziskovanju oziroma radovednost bi na primer, lahko merili tako, da bi žuželke izpostavili novim okoliščinam in opazovali njihovo obnašanje.
Gyuris in člani njegove skupine, so za to raziskavo razvili prav posebne osebnostne teste za žuželke. Za svoje “poskusne zajčke” so si izbrali insekte, ki ste jih gotovo pogosto srečali tudi sami, saj pripadajo vrsti rdeči škratec, ki je v Evropi zelo razširjena. Mnogim so nam rdeči škratci najverjetneje bolje poznani pod imenom šuštarji, ki označuje družino, ki ji ta vrsta pripada.
Raziskovalci so nabrali veliko število nič hudega slutečih rdečih škratcev, iz okolja Debrecna na Madžarskem in jih izpostavili mnogim različnim preizkušnjam.
V enem od poskusov je bil posamezen rdeči škratec vstavljen v majhno pokrito posodico, ki je bila nato postavljena v majhno osvetljeno okroglo areno. V tej areni so bili štirje barvni gumijasti zamaški, ki so služili kot radovednost-vzbujajoči predmeti, ki bi jih lahko žuželka “raziskala”. Znanstvenik je nato potrkal na posodico in odstranil pokrov ter zabeležil čas, ki ga je (najverjetneje šokirana?) žuželka potrebovala, da zapusti posodico in razišče njeno okolje.
V enem od poskusov pa so raziskovalci stresli žuželke iz posodic naravnost v areno in zabeležili koliko predmetov je posamezen rdeči škratec raziskal, kako hitro se je pri tem premikal, koliko časa je porabil za to da je dosegel steno arene in še mnogo drugih zanimivih dejavnikov. Vsak rdeči škratec je moral vsak poskus prestati štirikrat.
Razsikovalci so opazili, da se je vsak posamezen testiranec tekom raziskave obnašal na različen način. Način soočanja z novimi okoliščinami je pri vsaki žuželki ostajal enak, ne glede na preizkus. Rdeči škratci, ki so se na začetku izkazali za drzne in pogumne, so takšni tudi ostali in tako pokazali raziskovalcem, da jih s trkanjem na steklene posodice že ne bodo prestrašili. Manj impulzivni in bolj sramežljivi rdeči škratci pa so prav tako uspešno ohranili svojo individualnost, ne glede na vse preizkušnje.
Žuželke z daljšimi krilci, so se pri raziskavi izkazale za bolj drzne in pogumne kot kratkokrile žuželke. Takšen rezultat je gotovo precej razumljiv, saj “daljša krila gotovo pripomorejo k samozavesti”.
Eden od zaključkov raziskave, ki pa nas najverjetneje še bolj prepriča v verodostojnost rezultatov, je ta, da so bile reakcije samic mnogo bolj ekstremne, kot pa reakcije samcov.
Gyuris meni, da ima vsak organizem svojo osebnost. Dopušča pa možnost, da se individualna osebnost nekaterih organizmov morda ne razvije, če živijo v zelo specifičnem in zaprtem okolju zelo dolgo časa, ker osebnosti v takšnem primeru, morda sploh ne potrebujejo.
Rdeči škratci so pogosto označeni za “škodljivce”, ki jih je potrebno iztrebiti iz svojih vrtov. Živijo v krošnjah ali v tleh. Pogosto pa bomo lahko opazili ogromno skupino rdečih škratcev na bližnjem drevesnem deblu, saj se tako grejejo. Prav tako kot mi, tudi oni obožujejo sonce in toploto, zato jih bomo pogosto srečevali v toplejših sončnih dneh.
Preden torej spet stopite v bližnjo trgovino po insekticid, da bi z njim zatrli “škodljivce”, na vašem vrtu, premislite več kot le dvakrat.