Kaj je orangutane pripeljalo na tla?

Bornejski orangutan, Pongo pygmaeus, je največji sesalec, ki prebiva na drevesih. Raziskovalci, ki intenzivno proučujejo to vrsto, so ugotovili, da so začeli orangutani preživljati občutno več časa na tleh, čas, ki ga preživijo na drevesih, pa se je precej zmanjšal. Orangutani so tla prej uporabljali predvsem za iskanje hrane in potovanje.
Dr. Mark Harrison iz oddelka za geografijo na Univerzi v Leicesterju in vodilni direktor pri Orangutan Tropical Peatland Project (OuTrop) je skupaj z mednarodnimi sodelavci objavil rezultat 7-letne raziskave o orangutanih živečih na Borneu v reviji Scientific Reports. Raziskava je potekala od junija 2006 do marca 2013. Zbirali so podatke iz 16 različnih mest na Borneu, posneli pa so kar 641 posnetkov.
Če bi se pred približno pol stoletja peljali po Borneu, bi lahko ob rekah občudovali bujno rastje – tropski deževni gozd. Bujno rastje so do danes že skoraj v celoti zamenjale plantaže, na katerih gojijo palmovo olje. Omenjeni deževni gozd je bil v preteklosti območje največje raznovrstnosti živali in rastlin. Dandanes je območje, na katerem so uredili plantaže, veliko manj pestro. Rastlin je na tem območju zelo malo ali jih sploh ni. Podobno pa velja tudi za živali.
Ugotovili so, da stopnja izgube površine gozda in površine drevesnih krošenj v veliki meri prispeva k pomikanju orangutanov na tla in njihovi razseljenosti. Na tleh so bili posneti tako v opustošenih delih gozdov, kot tudi v primarnih gozdovih. Na tleh so posneli orangutane obeh spolov in vseh starosti, vendar so samci na tleh preživljali več časa.
Sposobnost orangutanov, da so prišli na tla iz dreves in začeli tam preživljati več časa, lahko poviša njihovo zmožnost preživetja v manjšem bivalnem prostoru, ki je posledica razpadanja gozdov na več delov. Poveča se tudi sposobnost prečkanja relativno prostih, brezgozdnih površin. Kljub temu morajo biti vsestranske prednosti tega prilagojenega obnašanja še podrobno raziskane.
Avtorji raziskave poročajo, da je več kot 70% orangutanov, živečih na spremenjenih gozdnih površinah, izgubilo svoje izvirne značilnosti. Povečanje časa, ki ga preživijo na tleh, poveča tudi izpostavljenost njihovim predatorjem, preganjanje s strani ljudi in izpostavljenost novim boleznim. Na Borneu predatorji niso tako velik problem, kot so na otoku Sumatra v Indoneziji, kjer so prisotni tudi tigri. Čeprav so predvsem mladiči tudi na Borneu ogroženi s strani bradate divje svinje in oblačnega leoparda. V preteklosti je bil njihov največji predator človek, ki je zelo prispeval k temu, da so začeli naseljevati tudi tla. V krošnjah dreves, so orangutani glasnejši in bolj očitni, zato na tleh lažje pobegnejo. Tako lahko njihov nov način obnašanja pripomore tudi k lažjemu premikanju in razselitvi, še posebno na spremenjenih gozdnih površinah, ki jih je človek prilagodil sebi v prid. Nove sposobnosti lahko povečajo tudi nove možnosti za doseganje različnih virov hrane.
Boljše razumevanje tega, kaj je orangutane pripeljalo na tla, kako to vpliva na njihovo razselitev, gibanje in preživetje v spremenjenem okolju je pomembno za ustvarjanje učinkovitih strategij za ohranjanje te ogrožene vrste na Borneu.