Kunčje sove - zmagovalke med imitatorji

Zagotovo ste že slišali za gledališko improvizacijo, ki se razvija iz dneva v dan. Mogoče ste si kdaj ogledali kakšno tekmo iz Impro lige ali celo improvizirano predstavo Improvizijo, prav gotovo pa ste že slišali za oddajo Znan obraz ima svoj glas. Imitacija, ki je za ljudi samo zabava, pa predstavlja nekaterim živalim sredstvo za preživetje. Kunčje sove oponašajo zvok klopotca kače klopotače, da odženejo plenilce.

Najdemo jih v Severni in Južni Ameriki, na suhih površinah z nizko vegetacijo, kot so puščave, savane, pašniki, kmetijske površine in celo na ravnih površinah znotraj mest, kot so na primer pokopališča. Gnezdijo in prenočujejo pod zemljo, v brlogih, ki jih izkopljejo divji kunci, svizci, skunki, jazbeci in drugi mali sesalci.

Imajo svetlo rumene oči in široko belo obrv. Njihovi kljuni so temno rumene ali sive barve. Na bradi majo izrazito belo liso, s katero se bahajo, ko premikajo glavo, kadar so razdražene. Krila in glava odraslih živali sta rjave barve, z belimi lisami, medtem ko sta prsni koš in trebuh bela, z rjavimi lisami. Samičke so zelo podobne samčkom, le da imajo več lis. Ponavadi so tudi težje, vendar pa imajo samčki daljša krila in rep. Ker samčki preživijo več časa zunaj brlogov, njihova peresa posvetlijo od sonca, zato so svetlejši od samičk. Veliki so od 19 do 25 centimetrov, tehtajo pa približno 150 gramov.

Kot vse ostale sove imajo odličen nočni vid in izostren sluh, tako da najraje lovijo ponoči, vendar so aktivne tudi podnevi, ko opazujejo okolico in pazijo, da se jim ne približajo plenilci. Zaradi življenja na odprtih, ravnih površinah so razvile dolge noge, ki jim omogočajo hitrejše premikanje na kopnem, kar s pridom uporabljajo pri lovu. Prehranjujejo se s členonožci, kot so hrošči, črički in škorpijoni ter z glodalci, na primer voluharji. Da privabijo nekatere hrošče, ki predstavljajo velik del hrane za mladiče, kunčje sove okoli brloga nastavijo iztrebke velikih rastlinojedih živali, s katerimi se hrošči prehranjujejo. Občasno se hranijo tudi z nekaterimi plazilci, dvoživkami in pticami, ki lahko tehtajo skoraj toliko kot one. Če hrane primanjkuje in kunčje sove gnezdijo blizu druga drugi, odrasle živali ulovijo mlade sove drugih gnezd in jih hranijo svojim mladičem ali jih pojedo same. Za razliko od drugih sov, jedo tudi sadje in semena.

Samičke imajo ponavadi enega partnerja, samčki pa včasih dve partnerici. Gnezditi začnejo marca ali aprila. Takrat zbirajo primeren material za oblikovanje gnezda, ponavadi iztrebke sesalcev. Samičke ležejo jajca vsak dan ali vsak drugi dan, dokler nimajo popolnega gnezda 4 do 12 jajc. Nato sedijo na jajcih tri do štiri tedne, samčki pa prinašajo hrano. Ko se sove izvalijo, jih hranita oba starša. Po štirih tednih mladički začenjajo zapuščati gnezda in so sposobni kratkih letov, vendar pa jih starša hranita še 1 do 3 mesece. Čeprav se večina uspešno izvali, komaj 4 do 5 sovic preživi do trenutka, ko so pripravljene, da zapustijo gnezdo.

Njihovi plenilci so jazbeci, kojoti in kače, ki jih odganjajo tako, da s serijo žvrgolečih, raskavih zvokov oponašajo kačo klopotačo. Ker živijo blizu ali celo v nekaterih delih mest, jih ob prečkanju cest pogosto zbijejo vozila. Globalno sicer niso ogrožene, vendar so označene kot ogrožene v nekaterih delih ZDA in Kanade.

Oceni in povej naprej

Oceni:

Povezava:

Dodaj v: Pošlji članek »

Komentiraji

število komentarjev: 0

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!