Mačke imajo "super vid"

Mačke so bile vedno nekoliko mistične za nas, z novimi raziskavami, ki ugotovljajo, da lahko vidijo stvari, ki jih sami ne moremo, pa postajajo še bolj zanimive za nove študije.
Vse od črt in različnih vzorcev na rožah do vpadljivo potiskanega perja na pticah in sledi urina, lahko mačke in določene druge živali zaznajo, medtem ko se jih ljudje še vedno ne zavedamo in jih ne opazimo. Je pa to po drugi strani pozitivno, saj bi v nasprotnem primeru zaznali vsako posamezno sled urina v okolju.
Skrivnost mačje »supervizije», je zaznavanje UV žarkov. Z novo študijo, objavljeno v Procedings of the Royal Society B, so ugotovili, da mačke, psi in določene druge živalske vrste vidijo ta spekter svetlobe, ki je običajno neviden za ljudi.
Veliko je stvari, ki odbijajo UV žarke, ki jih živali občutljive na UV svetlobo lahko zaznajo in jih ljudje ne moremo. Primeri so vzorci na cvetju, ki kažejo, kje se nahaja nektar, sledovi urina, ki vodijo do plena, severni jelen pa lahko zazna polarnega medveda v snegu, saj sneg odbiva UV žarke, bel kožuh medveda pa ne. Severni jelen, mačka in pes bi zato verjetno videli žival z belim kožuhom, kot je zajec, ki skače v snežnem metežu, medtem ko bi večina ljudi videla vse megleno in belo.
Douglas, profesor biologije na City University v Londonu in specialist za vizualni sistem ter njegov soavtor Glen Jeffery, profesor nevroznanosti na University College v Londonu, sta ugotovila, da mačke, psi, glodalci, ježi, netopirji in dihurji, zaznavajo določeno raven UV žarkov.
Že skoraj stoletje je znano, da številni nevretenčarji, kot so na primer čebele, lahko zaznajo UV žarke. V zadnjih desetletjih pa so bile na njihov seznam dodane še ptice, ribe, nekateri plazilci in dvoživke.
Predvidevajo, da večina sesalcev ne zaznava UV žarkov, ker nimajo maksimalno občutljivega vidnega pigmenta na UV svetlobo in imajo njihove leče podobno strukturo kot človeške, ki preprečujejo UV žarkom dostop do mrežnice.
Vidni pigmenti so substance, ki absorbirajo svetlobo in jo spremenijo v električno aktivnost, ki jo nato živčne celice pretvorijo. Izkazalo pa se je, da ti niso vedno potrebni za zaznavanje UV svetlobe. V takem primeru je okularni sistem, transparentni deli očesa kot so roženica in leča, tisti, ki pri določenih živalih pretvori valovno dolžino UV žarkov.
Industrijsko izdelane umetne optično svetleče učinkovine so včasih dodane papirju, tkanini, detegentom za pranje perila, kozmetiki in šamponom, da le ti izgledajo bol svetleči. Te svetleče učinkovine pa absorbirajo svetlobo UV spektra in zato lahko bolj izstopajo za živali, ki so občutljive na UV žarke. Zato ni nič čudnega, zakaj včasih mačke postanejo obsedene z nenavadnimi predmeti, kot so odeje ali papir.
»Vsi vemo, da je UV svetloba lahko zelo škodljiva,« je Jeffery povedal za Discovery News. »Veliko delam na Arktiki, kjer je nivo UV svetlobe lahko zelo visok, še posebno spomladi in v zgodnjih poletnih mesecih, ko je še vedno veliko snega in ledu. Take površine odbijajo približno 90% UV žarkov, tako da so jim živali izpostavljene od zgoraj in spodaj. Če ne bi nosili primernih očal, bi to občutili na očeh že v 15 minutah.«
Študije na severnih jelenih, so pokazale, da jih ponovljiva izpostavljenost UV žarkom sploh ne moti.
Mačke, severni jelen in ostali s sposobnostjo zaznavanja UV svetlobe, se lahko pred škodljivostjo UV svetlobe na svoj način zaščitijo. Predvidevajo tudi, da UV svetloba ustvarja bolj nejasne slike.
»Če smo ljudje pri čem dobri, je to zaznavanje detajlov,» meni Douglas. »Mogoče imamo zato leče, ki preprečujejo prehod UV žarkov, če jih ne bi imeli, bi vse izgledalo bolj zabrisano.»