Monogamija v živalskem svetu (1. del)
Dolga leta je veljalo prepričanje, da smo ljudje edina monogamna vrsta. Temu seveda ni tako. Vsi poznamo primer pingvinov, ki si izberejo svojega partnerja in z njim preživijo celo življenje. A tudi nekatere druge živalske vrste poznajo ljubezen »dokler naju smrt ne loči«.
Znanstveno se monogamijo opredeli kot zvezo, v kateri si par deli skupno bivališče in teritorij in je redno v stiku drug z drugim, vse druge živali kateregakoli spola pa so zavrnjene. Monogamni samci tudi prevzamejo del skrbi za pomladek. Poznamo 3 vrste monogamije:
1. Seksualna monogamija – prakticiranje spolnega odnosa le z enim partnerjem naenkrat
2. Socialna monogamija – ko živali tvorijo pare za razplod in vzgojo pomladka, ampak imajo še vedno lahko spolne odnose tudi z drugimi
3. Genetska monogamija – ko lahko DNA testi potrdijo, da so vsi mladiči ene samice od istega očeta.
Biologi verjamejo, da je monogamnost vrste močno povezana s tem, do kakšne mere je tudi oče sposoben skrbeti za naraščaj. Tako je največ monogamnih vrst med pticami (več kot 90%), saj sta tako mati kot oče mladičev enako sposobna jim prinašati hrano in skrbeti za njih. To pojasni tudi, zakaj so le 3% izmed vrst sesalcev monogamni. Pri sesalcih namreč lahko le mati hrani otroka s svojim mlekom, zato oče ne more za otroka skrbeti v popolnoma enaki meri. Ocenjujejo, da je odstotek višji pri primatih, približno 15% jih je monogamnih. Dvostarševska skrb za potomstvo pa je še toliko bolj redka pri dvoživkah, ribah in nevretenčarjih.
V nadaljevanju (2. del) pa si poglejte nekatere čudovite primere živalske doživljenjske vdanosti.
Oceni in povej naprej
Pošlji članek »Komentiraji
število komentarjev: 0Za komentiranje morate biti prijavljeni!
