Novice divje živali

Najhitrejši tekač na svetu - gepard

27. Mar 2014

Gepard (Acinonyx jubatus) je s svojo značilno elegantno obliko telesa, temnim »solzastim« vzorcem kožuha in izjemno hitrostjo pravi posebnež v družini velikih mačk. Čeprav je izjemno hiter, pa je v primerjavi z drugimi mačkami šibkejši in se je moral temu prilagoditi.

LOV

Gepard lovi manjše antilope in zajce, napade pa lahko tudi druge geparde, če vdrejo na njegovo ozemlje. Njegov način lova ga loči od večine ostalih velikih mačk. Ko se priplazi do osamljenega plena, skoči iz skrivališča in požene žival v beg. Lovi jo s svojim hitrim tekom in pri tem porabi ogromno energije, a je zasledovanje po navadi kratko in se konča prej kot v minuti. Druge velike mačke, na primer levi, za lov uporabljajo taktiko, ki je kombinacija presenečenja, zasede in lova s krdelom, ne zanašajo pa se na svojo hitrost.

Gepard svoj plen nato zadavi, saj mu z močno čeljustjo stisne sapnik. Nato plen odvleče na varnejše mesto, kjer lahko v miru poje, brez da mu drugi ukradejo težko ulovljeno kosilo. Njegov ulov se mora zgoditi hitro, saj mu drugače plen prevzamejo močnejši plenilci. V boju proti drugim zverem je namreč precej šibek, saj ima vitko telo, šibko čeljust in majhne zobe.

TEK

Najhitrejši kopenski sesalec teče s hitrostjo preko 100 km/h. Njegov pospešek bi mu zavidal marsikateri avtomobil, saj od 0 do 100 km/h pospeši v le treh skokih. Njegovi skoki so dolgi med 6 in 8 metrov.

OGROŽENOST

V 20. stoletju je bilo v svetu veliko povpraševanje po gepardovih kožuhih, ki so jih uporabljali za izdelovanje ženskih plaščev. Za preživetje gepardov pa je še večja grožnja uničevanje habitatov, saj se s tem namreč zmanjša tudi količina plena. Zaradi ogrožanja živine so mnoge geparde odstrelili tudi kmetje. Znanstveniki ocenjujejo, da so pred 12.000 leti gepardi prišli čisto na rob izumrtja in jih je le peščica nadaljevala obstoj vrste. Zaradi majhnega števila različnih genov pogosto prihaja do genetskih anomalij.

Samica skoti 2 – 4 mladiče in z njimi ostane do 2 leti. Skozi igro jih uči tehnik lova, ki je bistvena za njihovo nadaljnje preživetje. Mladičke mama vsakih nekaj dni seli. To in kamuflažna barva kožuha jih ščitita pred plenilci. Pri starosti 5 do 6 tednov začnejo sami slediti mami in se hraniti s plenom. Zaradi lakote pogine veliko mladičev, ugrabijo pa jih tudi večji plenilci. To sta razloga, da le 5 – 10 % mladičev doživi odraslo dobo.

Zaradi vseh teh razlogov svetovna populacija gepardom strmo upada in so na seznamu ranljivih vrst. Danes jih najdemo le še na četrtini ozemlja, kjer so živeli včasih. Ocenjujejo, da jih je le še 7 do 10 tisoč.