Netopirji so boljši prijatelji kot ljudje?
Od nekdaj smo se spraševali, če tudi živali poznajo prijateljstvo. Mnogo vedenjskih raziskav je bilo izvedenih z različnimi vrstami živali, prav zato, da bi si lahko odgovorili na to vprašanje.
Raziskave vedenja slonov, delfinov, nekaterih mesojedih živali in določenih nečloveških primatov so potrdile, da nismo edini s sposobnostjo ohranjanja dolgotrajnega prijateljstva v visoko družbenih okoljih. Nova raziskava, je na seznam “prijateljskih živali” dodala tudi netopirje.
V raziskavi so preučevali vrsto velikouhi netopir (Myotis bechsteinii), ki ga lahko najdemo tudi v Sloveniji.
Netopirje prijateljstvo lahko primerjamo s človeškim, saj netopirji kljub vsakodnevnem, oziroma vsakonočnem kaosu ohranijo dolgotrajne prijateljske odnose. Raziskave so pokazale, da so samci pogosto samotarji, medtem ko samice rade dobesedno visijo skupaj z drugimi netopirji, ki ostanejo njihovi prijatelji in družabniki dolga leta.
Živali, ki smo jim prijateljevanje uspeli dokazati že v preteklosti, so običajno živali z velikimi možgani. Netopirji, pa s svojimi zelo majhnimi možgani dokazujejo, da sposobnost prijateljstva ni odvisna od velikosti možganov.
Pravzaprav, bi po temeljitem premisleku lahko prišli do zaključka, da so netopirji v prijateljstvu celo bolj vdani kot ljudje.
Kljub temu da živijo v velikih skupinah, ki se pogosto razdružijo v manjše skupine in se kasneje spet združijo v večje, uspejo ohraniti dolgoletno prijateljstvo. Torej, netopirji prijatelji, niso nikoli pozabljeni zaradi novih prijateljev ali pa časa, ki je minil.
Prav tako so netopirji sposobni sklepati hitre skupinske odločitve, o tem kam se bo preselila celotna skupina, redno negujejo drug drugega in se vzajemno grejejo s toploto svojih telesc.
Eden od dokumentiranih primerov netopirjega prijateljstva, opisuje porod samice sadnega netopirja. Med porodom ji je ves čas stala ob strani druga samica, ki z njo ni bila sorodstveno povezana in jo ves čas negovala in objemala. Ko se je mali netopir rodil, je njena prijateljica očistila tudi njega. Nato, pa sta ona in tretja samica s svojimi krili pihljali svež zrak v novopečeno netopirjo mater.
Ta odkritja morda nasprotujejo prvotnim teorijam, zakaj smo ljudje razvili tako velike možgane in postali dominantna vrsta. Prvotno, so nekateri antropologi menili, da je bila to posledica naše potrebe po ohranjanju odnosov v vedno-spreminjajočem se družbenem okolju. Sedaj obstaja sum, da so na ta razvoj vplivali drugi faktorji.
Od netopirjev, bi se o naklonjenosti lahko veliko naučili, kljub našim “ogromnim” možganom.
(povzeto po DiscoveryNews)
Oceni in povej naprej
Pošlji članek »Komentiraji
število komentarjev: 0Za komentiranje morate biti prijavljeni!
