Neverjetno medsebojno sodelovanje volkov pri lovu
Pogled na volkove, je danes povsem drugačen kot je bil v preteklosti, saj nas misel na volka pogosto spomni le na zveri, ki naj bi se jih ljudje bali, z mislijo, da je njihov glavni cilj, da nas napadejo in pokončajo. Ljudstva, ki so še živela v tesnejšem stiku z naravo, so poznala pravo naravo volkov, njihovo inteligentnost, organiziranost in veliko medsebojno naklonjenost, prijaznost, sodelovanje in predanost družini.
Glavni cilj skupine volkov pri lovu, je ubiti plen na najlažji in najbolj učinkovit način. Večja kot je skupina volkov, bolj pomembna postane družbena ureditev tropa in njihova organiziranost.
Kako se volki organizirajo v lovske skupine, je odvisno od števila sodelujočih volkov in od družbenega statusa vsakega posameznega volka, kaže nova študija v Journal of the Royal Society Interface.
Trop volkov ima vedno svojega vodjo. Dominantni samec, t.i. alfa samec je tudi vodja pri lovu. Spoznamo ga po njegovi pokončni drži, dvignjenih ušesih in dvignjenem repu, je pa tudi najmočnejši in najhitrejši v tropu. Ostali mu ponižno izkazujejo čast in predanost tako, da pred njim spustijo ušesa, spodvijejo rep in počenejo.
Za volkove ni vedno tako enostavno uloviti plen, saj je divjad, ki jo lovijo, v mnogih primerih hitrejša in se zna ubraniti. Zato je ključnega pomena predvsem medsebojno sodelovanje, saj posamezen volk ne bi bil sposoben uspešnega ulova. Seveda je strošek sodelovanja pri skupinskem lovu delitev plena.
Raziskave kažejo, da je na primer pri lovu na losa, najboljše število lovcev 4 ali 5. Na tak način lahko volkovi tvorijo neke vrste mnogokotnik okoli žrtve. Ko je žrtev enkrat obdana, ima majhne možnosti za pobega pred hitrimi potezami volkov in njihovimi ostrimi zobmi. Tako velika skupina je primerna tudi s stališča nagrade, saj vsak volk dobi zadostno količino mesa, kar jih še bolj spodbudi in motivira pri naslednjem lovu.
Računalniško modeliranje njihovega načina lova, je pokazalo, da večje skupine od 4 ali 5 volkov, izgledajo kot družbeno urejene skupine. Običajno v notranji orbiti stojita vodilna člena, ki lov vodita in nadzorujeta, medtem ko se neizkušeni potomci pomikajo naprej in nazaj od zunanje orbite in imajo možnost ostati zaščiteni v ozadju vodilnih členov. Včasih del tropa odide naprej, se potuhne in v zasedi čaka, medtem ko drug del prižene plen naravnost v njihove kremplje.
Predhodne študije o kojotih, šakalih in afriških divjih psih, kažejo na podobne ugotovitve glede števila živali v lovski skupini, saj prav tako trdijo, da majhne skupine nudijo optimalno razmerje med koristjo in » stroški ». Raziskovalci so dodali, da je prednost večjih skupin zmanjševanje izgube mesa zaradi mrhovinarjev.
Znano je, da so volkovi izjemno predani svoji družini in da dobro sodelujejo med seboj. Pri vzgoji mladičev tako sodeluje cela družina. V prvih dneh po rojstvu, se mati volkulja intenzivno posveča skrbi za svoje mladiče in se sploh ne odmakne od njih. Hranijo jo ostali členi družine. Postopoma se začne odmikati od legla in podaljševati čas, ki ga preživi stran od mladičev. Ko je mati spet na lovu, za mladiče skrbijo starejši bratje in sestre. Ko dobro razvijejo svoje gibalne sposobnosti, jih začnejo postopoma uvajati pri skupinskem lovu. Mlad volk ima možnost učenja z varne razdalje, saj najprej le opazuje in tako lahko ostane v večinoma pasivnem in varnem položaju. Vključevanje mladih in neizkušenih volkov, na dolgi rok koristi skupnosti, na kratek rok pa breme nosijo starejši in izkušeni volkovi, ki morajo deliti svoj ulov na več delov.
Oceni in povej naprej
Pošlji članek »Komentiraji
število komentarjev: 0Za komentiranje morate biti prijavljeni!
