Novice Živali pripovedujejo

Pes pomaga žrtvam bombnega napada

30. May 2014

15. aprila 2013 sta na Bostonskem maratonu v terorističnem napadu eksplodirali 2 bombi. Umrli so trije gledalci, več kot 260 pa jih je bilo ranjenih. 16 tekačev je izgubilo ude, med njimi tudi mladoporočeni par – 33-letna Jessica Kensky in 30-letni Patrick Downes.

Vsak od njiju je v napadu izgubil levo nogo, poleg tega pa je bila desna noga Jessice Kensky tako pohabljena, da je eden od zdravnikov predlagal amputacijo tudi te. Manjkala je Ahilova tetiva in precejšen del petne blazinice. Jessica se je vseeno odločila, da obdrži edino nogo, ki ji je še ostala, in kirurgi so jo rekonstruirali, kolikor dobro so lahko. Vendar pa se danes sprašuje, če je morda naredila napako. Jessica nosi na njeni desni nogi opornico visoke tehnologije, ki zelo izboljša njeno mobilnost. A bolečina je vseeno neznosna. Včasih tako, da potrebuje voziček. Pravi, da se šele zdaj zaveda, kaj pomeni huda bolečina.

Poleg tega sta zakonca v bombnem napadu utrpela hude rane zaradi delcev šrapnela, od hrupa pa so jima popokali bobniči. Vsega skupaj sta bila operirana skoraj 30-krat, nekaj posegov pa ju še čaka.
Življenje se je mlademu paru obrnilo na glavo. Morala sta opustiti načrte za selitev v San Francisco, kjer je Patrick nameraval študirati v okviru pred-doktorskega programa. Jessica je morala zaključiti kariero medicinske sestre na onkologiji. Zaradi novih razmer sta se morala preseliti v stanovanje, ki je primerno za invalide.

Sredi vsega tega stresa, sprememb, operacij in žalosti sta še kako potrebovala pomoč in razvedrilo.
Za to je poskrbela neprofitna organizacija NEADS iz Massachusettsa, ki se ukvarja s treniranjem psov za pomoč ljudem s posebnimi potrebami. Za žrtve bombnega napada v Bostonu s trajno fizično poškodbo ponuja organizacija brezplačne usluge. Jessica Kensky je bila tako prva, ki so ji ponudili pomoč.

Labradorec Rescue poročenemu paru omogoča veliko bolj kvalitetno življenje. Jessici nudi oporo, ko hodi z berglami ali s protezo za levo nogo. Naučen je, da pobere in ji poda ključe, v kolikor ji padejo na tla. Zna tudi prinesti telefon. Ko hočeta zakonca zapustiti stanovanje, Rescue s šapo enostavno pritisne na gumb za dvigalo. Odpira jima vrata, tako, da potegne za vrvico, ki je privezana na kljuko.
Poleg vseh teh spretnosti, ki se jih je pes naučil pri NEADS-u, pa je prednost, ki jo prinaša tudi ta, da skrbi za fizično aktivnost mladega para. Tudi pes pomočnik je samo pes, ki ga je potrebno peljati na sprehod, da opravi osnovne potrebe in se fizično rekreira Skrbeti je treba tudi za redno in zdravo pasjo prehrano. Zaradi tega imata Jessica in Patrick vsakodnevne obveznosti, kar je nujno tako za njuno fizično kot psihično zdravje.

Ljudje se težko sprijaznijo z amputacijami, še težje pa je za maratonce, saj morajo dojeti, da ne bodo nikdar več tekli. Jessica je bila pred prihodom psa pomočnika depresivna, žalostna in brez volje. Ni mogla spati, večkrat na noč se je zaskrbljena zbujala. Odkar z njima živi Rescue, lahko spi celo noč in temu se ima za zahvaliti prav psu. Oba, tudi Patricka posrečen štirinožni prijatelj zabava in vrača voljo in smeh v njuno življenje.

»Ko imaš blizu sebe takšnega psa kot je on, se smejiš 10, 20, 50-krat več na dan, in ne moreš drugače, kot da postaneš boljše volje,« pravi Patrick. Rescue je zelo pozoren in ljubeč, rad pa se tudi crklja. Ko ju zebe, jima prinese toplo odejo in ju pokrije.

V njun, prej žalosten dom pa ni prinesel toplote le z odejo, ampak predvsem s svojo prisotnostjo. Še dobro, da na svetu obstajajo takšni psi, kot je Rescue. Invalidnemu paru pomaga na poti okrevanja, tako fizično kot psihično. Je sprememba, ki sta jo zakonca potrebovala. Nekaj novega, veselega, mehkega. Upanje.

Foto: NPR