Pomagajmo hrtom v stiski

V naši deželi že od leta 2009 deluje društvo Hrtji svet Slovenije. Njihov razlog, smisel in namen – torej vse kar je potrebno za obstoj, bi lahko strnili v le en zelo jasen poziv: Pomagajmo hrtom v stiski. Najverjetneje marsikdo ne ve, da so tekaški in lovski hrti mnogokrat žrtve zelo žalostne usode. Marsikdo najverjetneje niti ne ve za ogromno pasjo tekaško industrijo, ki se vsakodnevno odvija na našem planetu. Marsikdo si zatiska oči pred suženjstvom, ki ga ljudje izvajamo nad živalmi.
Tisoče greyhoundov – velikih angleških hrtov je vsako leto vzrejenih za namene tekaške industrije na Irskem, v Veliki Britaniji, Avstraliji, Združenih državah Amerike, itd. Med množico malih hrtov, ki so bili vzrejeni le za namen človeške zabave, nato poteka zelo ostra in nepopustljiva selekcija. Obdržijo tiste, ki so primerni za tekmovanja, ostale pa zavržejo.
Običajno zahtevam za nadaljne treninge ustreza slaba tretjina psov. Zato velika večina hrtov zaključi svojo kariero starih od osemnajst mesecev do treh let. Obstaja pa utemeljen sum, da je zaključek njihove kariere, zanje pogosto tudi zaključek njihovega življenja.
Ogromno število letno »izginulih« greyhoundov je sprožilo mnogo ugibanj. Prav na podlagi teh ugibanjpa so se po celotnem svetu pričela pojavljati društva za pomoč hrtom. Mnoga gradijo le na preventivi, nekatera pa ponujajo tudi možnost posvojitve hrta. To nam v Sloveniji ponuja tudi Hrtji svet Slovenije.
Sicer je v zadnjih letih v tekaški industriji greyhoundov prišlo do izboljšav, ki pa še zdaleč takšne, da bi omogočale prijetno življenje tem prijaznim in mirnim psom. V državah, kjer je tekaška industrija hrtov prisotna (predvsem na Irskem), velika večina ljudi greyhoundov ne sprejema kot prijetnih in ljubeznivih družabnikov, pač pa zgolj kot delovno silo, ki jo po "uporabi" lahko brezčutno zavržejo.
Tudi njihovim španskim sorodnikom – galgom, se ne godi nič bolje. Španski hrti se uporabljajo skorajda izključno v namene love, predvsem na podeželju. Večina lovcev (imenovanih galgueros) do svojih galgov ne goji prijetnega odnosa. Njihov odnos bi bil lahko še najbolje opisan z odnosom sužnja in gospodarja. Mnogokrat so ti psi zanemarjeni, podhranjeni in pogosto preživijo le eno sezono lova. Ko galgi odslužijo lovsko sezono ali dve pa jih pogosto čaka zelo tragičen konec. Kruta usmrtitev lovskih psov je namreč v Španiji globoko zakoreninjena tradicija.
Slišali pa boste tudi za žalostne zgodbe lurcherjev in podencov. Lurcherji so delovni psi, običajno križani med več pasmami hrtov. Če ne opravljajo svojih nalog tako kot si je to zamislil njihov lastnik največkrat ostanejo zavrženi in zapuščeni.
Takšna usoda pa je pravzaprav mila, v primerjavi z usodo podencov - uporabljanih za lov, ki jih običajno doleti ista usoda kot galge.
Delimo si kulturo, zaradi katere so mnogi sprejeli pse kot svoje štirinožne prijatelje. Prav zato se nas toliko bolj dotakne zgodba o civilizacijah, ki sicer živijo skupaj s svojimi štirinožnimi »ljubljenčki« - na primer, z zlatim prinašalcem ali kodrom na zofi. Med tem pa v kletki na dvorišču, zanemarjen in podhranjen, prebiva hrt.
Po vseh bolečinah, ki so jih hrti prestali zaradi svojih človeških skrbnikov pa vseeno, znova in znova, vsakega človeka, ki stopi v stik z njimi, pretresejo in ganijo s svojo neznansko sposobnostjo odpuščanja človeški vrsti.
Vir: www.hrtjisvet.org