Ribe so vzele nedolžnost seksu
Na fosilih davno izumrlih oklepnih rib, ki so bili dobro ohranjeni v “galeriji” fosilov Gogo Formation v Avstraliji, so opravili nove raziskave, ki so odkrile zanimive podrobnosti o spolnem življenju rib.
Ribe naj bi bile tiste, ki so prve začele s seksom – oploditev jajčec znotraj samice.
Znanstveniki menijo, da naj bi se prvi seks zgodil v zgodnjem Devonskem obdobju, kar je približno 400 do 410 miljonov let nazaj.
Vodja projekta John Long (Morda je samozavest za takšne raziskave podedoval skupaj s priimkom?) pojasnjuje, da to ni bilo le drstenje v vodi, ampak zabaven seks. Ena njegovih hipotez zagovarja mnenje, da se je čeljust razvila zaradi parjenja oz. v povezavi s parjenjem.
“Čeljusti se morda niso razvile zaradi prehranjevanja, vendar zato da olajšajo parjenje”, je dejal Long, podpredsednik raziskav in zbirk v Prirodoslovnem muzeju v Los Angelesu. “Veliko vrst morskih psov uporablja svoje čeljusti tako, da se z njimi držijo prsnih plavuti samic, kar omogoča uspešen spolni odnos.”
Znanstveniki so preučevali fosile zarodkov rib iz poznega Devonskega obdobja, ki so bile podobne sodobnim morskim psom. Te zarodki so sicer stari “le” 380 miljonov let. Vendar velja prepričanje, da so ribe razvile sposobnost za spolne odnose že mnogo prej.
Nekaj let nazaj je Long s svojimi kolegi polnil naslovnice, ko je trdil, da je bila individualna riba, ki je pripadala rodu Materpiscis, prva mama na svetu. V fosilu te ribe, se je namreč še vedno ohranil en zarodek povezan s popkovino Odkritje tega fosila je najstarejši dokaz o porodu.
“Naše najdbe pričajo o tem, da so izumrle oklepne ribe, placodermi, prakticirale spolne odnose tako, da je samec vstavil moški spolni organ (struktura, ki je bila del medenične plavuti) v samico, da bi “oddal” spermo.”
Ta najdba je tako zelo pomembna zato ker: “pomeni, da je bila napredna oblika razmnoževanja, ki je vključevala spolni odnos in živorodnost, mnogo bolj razširjena kot smo predvidevali.”
Nedavna genetska analiza ribjih fosilov kaže, da so isti geni, ki so odgovorni za izdelavo naših udov in medeničnih plavuti rib prav tako močno prispevali k razvoju spolnih organov naših zelo oddaljenih prednikov. Te geni prav tako nadzirajo razvoj ribjih čeljusti. Glede na genetska odkritja, se celo zdi, da sta se medenični obroč pri starodavnih ribah in njihove čeljusti, razvila v približno istem časovnem obdobju.
“Zdi se, da so se udi in genitalije razvili po isti razvojni poti, zato fosili, ki vsebujejo najstarejši dokaz o medenični plavuti hkrati z najstarejšim dokazom o obstoju spolnih organov, morda niso le naključje,” je razložil Long.
Vsa ta odkritja je Long s svojo ekipo naznanil oktobra 2010, na srečanju ob 70. obletnici Društva za paleontologijo vretenčarjev v Pittsburghu.
Steven Salisbury, predavatelj na Fakulteti za integrativno biologijo na Univerzi v Queenslandu, prav tako verjame, da so starodavni ribji fosili, ki vsebujejo fosilizirani zarodek “spektakularno” odkritje, ki zagotavlja pomembne posledice na naše razumevanje evolucije živorodnosti pri vretenčarjih.
Salisbury je dodal, da je velikost zarodka precej velika glede na velikost matere ribe, kar lahko nakazuje na to, da so bile morda ribe “prisiljene” razviti takšno evolucijsko strategijo, da so bili njihovi potomci sposobni ubežati plenilcem že takoj po rojstvu.
Oceni in povej naprej
Pošlji članek »Komentiraji
število komentarjev: 0Za komentiranje morate biti prijavljeni!
