Novice divje živali

Skrivnostna dvoživka - aksolotl

03. Feb 2013

Le kdo je to zanimivo bitje? Posebna vrsta ribe? Potomec dinozavra? Morda pokemon? Ne, ne, gre za bližnjega sorodnika močerada – aksolotl-a.

Aksolotl ali »mehiški salamander« je bližnji sorodnik tigrastega salamandra in pa našega navadnega močerada. Njegova posebnost je, da ličinka ne opravi metamorfoze, zato tudi spolno dozorela žival še vedno živi v vodi in ohrani škrge. Močeradi ali salamandri so namreč dvoživke, za katere je značilno, da jajca poležejo v vodo, kjer nato živijo tudi ličinke ki dihajo preko škrg. Po metamorfozi, ko živali dozorijo, pa živijo na kopnem in le deloma v vodi. Zaradi tega se Axolotla primerja z ličinko tigrastega močerada.

Aksolotla najdemo v številnih jezerih, največ v centralnem delu Mehike. Zrastejo med 15 in 45 cm, najpogostejša velikost je približno 23 cm. Živijo do 25 let. Ker ne pride do metamorfoze, ker ne razvijejo za to potrebnega hormona, okončine axolotla niso do konca razvite. Prav tako imajo v ustih le zametke zob, iz česar bi med metamorfozo zrasli pravi zobje. A ker se to ne zgodi, se hranijo tako, da hrano sesajo. Iz škrg za glavo jim zrastejo 3 pari izrastkov, ki pomagajo pri dihanju s premikanjem oksidirane vode.

Aksolotle najdemo v 4 barvah – 2 »normalnih« in 2 »mutiranih«. Normalno so rjave ali črne barve (lahko s pikami). Manj pogosti barvi pa sta rožnata s črnimi očmi in albino (zlate ali nežno rožnate z rožnatimi očmi).

Od leta 2010 je mehiški salamander na ti. »Rdeči listi« Mednarodne zveze za ohranjanje narave, kar ga uvršča med ogrožene vrste. Do tega je prišlo zaradi urbanizacije centralnih delov Mehike, in onesnaženja voda. Razširile so se tudi določene vrste rib, ki se prehranjujejo z mladiči te vrste. Poleg tega pa so bili axolotli od nekdaj specialiteta mehiške kuhinje.

Aksolotli so pritegnili zanimanje nemalo strokovnjakov in znanstvenikov. Ti preučujejo njihovo neverjetno sposobnost regeneracije okončin. V primeru poškodbe ali če ostanejo brez uda ali tudi nekaterih vitalnejših delov telesa, le tega lahko axolotli sami obnovijo. Uspe jim obnoviti celo manj pomembne dele možganov, kar je unikatna sposobnost in ugotovitve o tem so izjemnega pomena za napredek v medicini. Poleg zmožnosti regeneracije lahko tudi izjemno dobro sprejmejo transplante od drugih, vse od oči pa so delov možganov. Tako so sposobni do popolnosti sprejeti vitalen del telesa drugega axolotla, ki so ga sposobni vnaprej tudi regenerirati.

Vsekakor gre za živalsko vrsto, ki je navdušila znanstvenike s svojimi neverjetnimi sposobnostmi, in ostale ljudi s svojim ekstravagantnim videzom. Kdo bi si mislil, da gre konec koncev za močerada.

Vir: en.wikipedia.org/wiki/Axolotl

Foto: myscienceacademy.org