Skrivnostno 300 kilometrov dolgo potovanje nazaj domov

Nihče ne ve kako ji je uspelo. Holly, 4 letna mačka družine Richter, se je po 2 mesecih vrnila domov. V začetku novembra 2012 se je Holly izgubila med družinsko ekskurzijo na Floridi. Dobra 2 meseca kasneje se je tresoča, šibka in zmedena znašla na dvorišču restavracije, le še kilometer in pol oddaljena od svojega doma.
Celo strokovnjaki ne vejo, kako ji je to lahko uspelo. Predvidevali so celo, da je to tako neverjetno, da gre za drugo mačko, ki je Holly le zelo podobna. Ampak ne samo, da ima Holly zelo prepoznavne zapletene barvne vzorce na dlaki, ima tudi mikročip. S čimer so potrdili, da gre prav zares za isto mačko.
Do sedaj je bilo malo raziskav opravljenih o navigaciji mačk. Živali, ki se selijo, kot na primer ptice, želve in insekti so že večkrat preučevali v ta namen. Ugotovili so, da uporabljajo zaznavo magnetnih polj, vonja in orientacijo po soncu, da se ne izgubijo.
Mačke se dobro znajdejo na poznanem terenu, saj si zapomnijo posamezne lokacije po videzu in vonju, in tudi z lahkoto najdejo nove bližnjice. Problem pa bi predstavljal neznan teren, čeprav drži, da mačke lahko zavohajo tudi zelo oddaljene vonje.
Najbližjo raziskavo so opravili leta 1954 v Nemčiji. Mačke so postavili v okrogel prostor, ki je imel izhod na vsakih 15 stopinj, in največ mačk je izbralo izhod v smeri svojega doma. Pa vendar je to najbolj zanesljivo držalo za mačke, ki niso bile dlje kot 5 km od svojega doma. Kako je torej Holly uspelo?
Holly je živela izključno v hiši z g. in go. Richter. Šele zadnje leto so jo jemali s seboj na potovanja, bivanje v hotelih jo je vse prej kot motilo. Ampak ta čas so kampirali v avtodomu, skupaj med še 3000 drugimi avtodomi blizu avtoceste. Holly se je izmuznila skozi vrata, ko je mama g. Ricterja izstopala. Naslednji dan so bili v bližini še glasni ognjemeti, za kar predvidevajo, da jo je prepodilo še dlje stran. Več dni so Richterejevi ostali tam, jo iskali, delili letake in opozarjali lokalne agencije za živali. A vendar vrez uspeha, domov so se vrnili brez Holly.
Zato si lahko le predstavljamo srečo Richterjevih, ko so ju več kot 2 meseca kasneje poklicali iz lokalnega zavetišča in jima povedali, da so mačko podobno Holly opazili jesti iz smetnjakov bližnje restavracije. Ko so jo našli, se je Holly takoj namestila na ramo g. Richterja in je ni več zapustila. Njeno 300 km dolgo popotovanje pa ostaja skrivnost, ki ne da miru marsikateremu znanstveniku.
vir: The New York Times (19.1.2013)