Sloni nikoli ne pozabijo

Biologinja Joyce se je nekoč spoprijateljila s prostoživečim samcem, ki mu je ime Vladimir. Ta ji je dovolil, da se je dotikala njegovih oklov in trobca. Potem se nista videla 12 let, Joyce se je spraševala, kako se bo Vladimir odzval, ko se bosta srečala.

Slon se je odzval, ko ga je poklicala po imenu, ponovno ji je dovolil, da se dotka njegovih oklov in trobca, tega ni dovolil drugim ljudem. Tako biologinja ni več dvomila, da si jo je slon resnično zapomnil. Sloni si zapomnijo tudi pomebne stvari v zvezi s svojim okoljem. En sam slon lahko poje na stotine kilogramov listov in drugih rastlin in spije ogromno vode. Za slone iz savane, kjer so drevesa razpršena sem ter tja in kjer je zemlja suha kot poper, je življenskega pomena, da si zapomnijo, kje lahko najdejo hrano in vodo. Sloni vedo tudi, da čeprav se nek izvir, kjer so pili velikokrat prej, zdi suh, to ne pomeni, da tam ni vode. Le kopati morajo globlje.

Oceni in povej naprej

Oceni:

Povezava:

Dodaj v: Pošlji članek »

Komentiraji

število komentarjev: 0

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!