Zadnji divji konji – Przewalski konj
Konji že tisočletja sobivajo z ljudmi in jim pomagajo pri vsakdanjih potrebah in opravilih. A temu poteku dogodkov se je uspelo izogniti le eni pasmi – Przewalski konj.
Przewalski konji so zadnja vrsta konjev, ki še živi v divjini. Včasih so prosto živeli v stepah Mongolije ob Kitajski meji, danes pa jih 1.500 najdemo po celem svetu v ujetništvu in le še 150 do 300 prostih v divjini, zaradi česar veljajo za ogroženo vrsto. So najbližji sorodniki domačih konj, njihovi predniki pa so se ločili med 120.000 in 140.000 let nazaj, kot ocenjujejo znanstveniki.
V poznem 19. stoletju jih je prvi opisal ruski raziskovalec N.M. Przewalski, po katerem so tudi dobili ime. A on vsekakor ni bil prvi, ki jih je opazil. Že v 15. stoletju je Johann Schiltberger opisal, da je videl te konje v divjini med prečkanjem Mongolije kot ujetnik Turkov.
Przewalski konji se po videzu še vedno ločijo od udomačenih vrst konjev. Imajo rdečo do rdeče-rjavo dlako, ki je svetlejša na trebuhu. Njihov gobec je bele barve, veliko glavo in kratek, močan vrat pa krasi bogata temna griva. So tudi znatno manjši od večine udomačenih pasem konj, saj v vihru merijo 122 do 142 centimetrov in tehtajo »le« med 200 in 300 kilogrami.
Konji v divjini živijo v čredah, katero sestavlja en žrebec in njegove kobile ter njihovi potomci. Ko samec doseže spolno zrelost zapusti čredo, zato se mlajši samci zbirajo v skupine, dokler si vsak sam ne najde nove črede. Kobile žrebijo enega žrebička po 11-ih do 12-ih mesecih brejosti.
V prejšnjem stoletju so Przewalski konji skorajda izumrli. Izjemno malo, ki so jih vzgajali v ujetništvu jih je preživelo II. svetovno vojno, v divjini pa vse od leta 1969 ni bilo opaženega več nobenega. Tako je bila pasma med leti 1960 in 1990 na seznamu izumrlih pasem. V 90-ih letih pa so enega ponovno uzrli v divjini, pa tudi konji v ujetništvu so se uspešno množili. V Mongoliji so jih ponovno začeli uvajati v divjino. Tako vrsta od takrat velja za ogroženo in je zaščitena.
Prav vsi Przewalski konji, ki živijo še danes so potomci 12-ih konjev – 11-ih ujetih v divjini Mongolije okoli leta 1900 in kobile ujete leta 1947. Tako se je število Przewalskih konjev od najnižje številke okoli 30 naglo vzpelo in se približuje 2.000. Zaradi skupnih prednikov pa je velik problem podobnost genov in parjenje med daljnimi sorodniki, zaradi česar se pojavljajo bolezni. Tako so sedaj vsi Przewalski konji zabeleženi v rodovniški knjigi in tako nadzorujejo nadaljnjo reprodukcijo, da se to zanimivo ogroženo vrsto ohrani in v prihodnosti morda celo še bolj razširi v njihovem naravnem okolju – Mongolski divjini. V letu 2013 so zabeležili velik uspeh na tem področju, saj je bil rojen prvi Przewalski konj kot posledica umetne oploditve, kar bo lahko v prihodnosti pomagalo ohranjati genetsko raznolikost.
4 največji rezervati, kjer lahko vidite Przewalske konje, ki živijo v ujetništvu so: La Villaret - Francija; Buchara – Uzbekistan; Hortobagy-National Park – Madžarska in zaščiteno območje v Černobilu – Ukrajina.
Vir: mnn.com
Foto: Patrick Pleul/AFP/Getty Images
Oceni in povej naprej
Pošlji članek »Komentiraji
število komentarjev: 0Za komentiranje morate biti prijavljeni!
