Želve, ki se ljubijo že 47 milijonov let

Pred kratkim so arheologi v slavnem Messel Pitu, blizu Darmstadta v Nemčiji, izkopali in ometli 47 milijonov let stare ostanke živali. Najdenih je bilo več želv izumrle vrste Allaeochelys crassesculpta, ki so bile sklenjene v parih, ki sta jih vedno sestavljala samec in samica. V dveh primerih je bil samčev rep tudi več kot očitno spodvihan pod repom njegove partnerke, kar je značilno za spolni odnos.
Raziskovalci menijo, da so želve pričele s spolnim odnosom na vodni gladini jezera, ki je včasih obstajalo na tistem področju. Med samim odnosom pa so potonile in ostale ujete na dnu pod mnogimi strupenimi plastmi, ki so nastale kot posledica vulkanskih plinov. Raziskovalci pravijo, da se podobna situacija sedaj dogaja v jezerih vzhodne Afrike. Vsakih nekaj stoletij ta jezera preplavi ogljikov dioksid in zastrupi vse okoli sebe.
Vse želve so bile najdene v parih in v skorajda vseh parih sta se samec in samica med seboj še vedno tudi dotikala. V tistih parih v katerih samec in samica nista bila v neposrednem kontaktu pa sta bila najdena največ 30 centimetrov oddaljena drug od drugega. Takšne romantične izkopanine pa niso dosegle le vzdihov romantikov, ki berejo ta članek. Segle so tudi v srca racionalnim biologom. Veljajo namreč za edini primer fosiliziranih vretenčarjev med spolnim aktom.