Novice Živali raziskujejo

Živalski vojaki

25. Jan 2013

Vsi vemo, da vojska uporablja živali za lažje in bolj uspešno opravljanje svojih nalog. Pa si poglejmo nekaj bolj posebnih načinov, na katere živali služijo vojskam po svetu.

Delfini pomagajo ameriški vojski že več kot 40 let. Izurjeni so, da najdejo podvodne mine, pa tudi, da opozorijo na sumljive plavalce ali potapljače. Tako delfini varujejo za javnost zaprte vode vojaške baze. Če delfin zazna karkoli sumljivega, se dotakne senzorja na čolnu, da opozori svojega trenerja. Ta mu nato na nos postavi signalno lučko ali zvočni oddajnik, in delfini so naučeni, da nato odplavajo do sumljivega predmeta/človeka, se vanj zaletijo, da jim senzor pade z nosu in priplavajo nazaj. Nato delo prevzame vojska.

Čebele imajo izredno dober voh, saj lahko v vetru zavohajo cvetni prah prav specifične cvetlice. Vojska pa jih je izurila, da zavohajo vonj sestavin eksplozivov. Ko zaznajo sumljiv vonj, privihajo svoj vohalni organ – cevast podaljšek iz čebeljih ust. V praksi čebelja antibombna enota zgleda kot preprosta škatla na področju letališča ali vojaške baze. Noter pa so čebele, ki so izpostavljene nenehnemu pihanju zunanjega zraka. So pod natančnim nadzorom računalniškega programa, ki zazna spremembo, ki jo čebela nakaže ko ujame sumljiv vonj.

V Veliki Britaniji so v 70-ih letih preučevali uporabo treniranih peščenih podgan za prepoznavanje teroristov na letališčih. V Izraelu pa so to uporabili tudi v praksi, in v Tel Avivu postavili kletke s podgano ob varnostno kontrolo za potnike na letališču. Naučene so bile, da pritisnejo na vzvod, če zaznajo visoko stopnjo adrenalina. Pa vendar so bili prisiljeni to metodo kmalu opustiti, saj se je izkazalo, da podgane ne morejo razlikovati med teroristi in ljudmi, ki se le močno bojijo letenja.

Ant-tankovske pse je uporabljala Sovjetska zveza v 2. Svetovni vojni za boj proti nemškim tankom. Psi z pritrjenim eksplozivom na njihovem hrbtu so bili trenirani, da so iskali hrano pod tanki. Tako so tudi na bojišču stekli pod napadalčeve tanke, in takrat je detonator sprožil eksploziv. Viri Sovjetske zveze navajajo, da so na ta način uničili preko 300 tankov, a lahko da gre tudi le za lažno propagando, da bi upravičili ta projekt. V resnici, je imela protitankovska pasja enota veliko težav. Dosti psov se ni hotelo pognati pod vozeči se tank, saj so trenirali na stacionarnih, da so prihranili gorivo. Veliko psov so tudi prestrašili zvoki strelov, in so zbežali nazaj proti svojim vojakom. Nemalokrat so sprožili detonator ob skoku nazaj v strelski jarek. Zato je bilo trenerjem psov naročeno, da jih morajo ustreliti, če tečejo nazaj proti njim, zaradi česar mnogo vojakov ni več želelo trenirati novih psov.

Medved Voytek je bil še mladič, ko ga je poljska vojaška enota zagledala tavajočega po hribih v Iranu. Vojaki so ga vzeli s seboj, ga ročno hranili z mlekom in kmalu je postal del njihove ekipe. Privoščil si je celo pivo in cigarete s kolegi vojaki. Ko je Voytek zrasel v skoraj 2 metra visokega in več kot 100kg težkega medveda, so ga naučili, da je nosil topovske izstrelke in municijo vojakom med vojno. Leta 1944 je bil tudi uradno sprejet med vojake, s svojim imenom, rangom in številko. Medved je potoval s svojo enoto, nosil strelivo na vojna območja, enkrat pa je celo odkril arabskega vohuna, ki se je skrival v kopalnici vojašnice. Po vojni, je živalski vrt v Edinburghu postal Voytekov novi dom, kjer je živel vse do leta 1963.

Vir: mnn