Novice Živali pripovedujejo

182 let stara želva Jonathan

17. Jun 2014

Pisalo se je leto 1832, ko se je končala vojna v Grčiji za njeno neodvisnost, takrat je umrl Charles Carrol, v tistem času zadnji še živeči podpisnik ameriške Deklaracije o neodvisnosti in rodil se je Lewis Carroll, avtor Alice v čudežni deželi. In tega leta je na svet prišlo bitje, ki živi še danes, sejšelska orjaška želva po imenu Jonathan. Verjetno najstarejša kopenska žival na svetu.

Sejšelske orjaške želve z otoka Aldabra na Sejšelih so ena največjih vrst želv na svetu. Njihov oklep zraste do 105 centimetrov v dolžino, v povprečju pa je težak 120 kg. Te želve igrajo podobno vlogo v svojem življenjskem okolju, kot afriški sloni v svojem - s svojim velikim in težkim telesom si utirajo poti, ki jih potem uporabljajo tudi druge živali.

Od sredine 19. stoletja naprej so domnevali, da so že izumrle zaradi prekomernega lova mornarjev, ki so pluli po Indijskem oceanu. Leta 1999 so našli 12 želv v ujetništvu in jih prepoznali kot sejšelske želve. Te so vrnili na sejšelski otok Silhueta.

Toda daleč od vsega, na otoku Sv. Helene, je sameval želvak po imenu Jonathan. Tja naj bi prišel leta 1882 s Sejšelov skupaj še s tremi želvami starimi okrog 50 let. V 19.stoletju so imele ladje na krovu več želv, ki so služile mornarjem za hrano. Zanimivo je, da se je Jonathan izognil tej usodi, da bi postal hrana mornarjem. Najverjetneje je k temu botrovalo to, da je prirasel k srcu takratnemu guvernerju Sv. Helene.

Jonathan je postal znan leta 2008, ko je časnik Daily Mail ugotovil, da bi lahko bil želvak na fotografiji iz leta 1900 taisti želvak, ki še vedno prebiva na Sv. Heleni. Posnetek je bil narejen na otoku Sv. Helene, Jonathan pa je bil edini želvak, ki je v tistem času tam prebival.

Jonathan je zaradi očesne mrene že izgubil vid, prav tako ne zaznava več vonjev. Toda še vedno zelo dobro sliši. Menda se je kljub svoji visoki starosti še vedno sposoben pariti s tremi veliko mlajšimi želvami, s katerimi skupaj prebiva.