Ali se živali zavedajo samih sebe?

»Test z ogledalom« ali »mirror test« je bil razvit leta 1970. Razvil ga je psiholog Gordon Gallup Jr. Za določanje sposobnosti samo-prepoznavanja pri ljudeh in živalih. Ta je indikator samozavedanja pri živalih in tako lahko prepoznamo, če se žival zaveda same sebe.
Klasični test z ogledali poteka tako, da na žival narišejo 2 piki, ki sta popolnoma brez vonja. »Testno piko« narišejo na del telesa živali, ki ji je lahko viden le v ogledalu. »Kontrolno piko« pa narišejo na del telesa, ki je popolnoma skrit pred pogledom živali in ji ni viden. Žival sposobna samo-prepoznave, po ogledu v ogledalu prepozna, da je »testna pika« na njenem telesu, ob tem pa nikakor ne odreagira na »kontrolno piko«. To se interpretira kot sposobnost dojemanja podobe v ogledalu kot sebe, kar je prepoznavni znak samozavedanja.
Vrste s sposobnostjo samozavedanja
Test z ogledalom je uspešno prestalo kar nekaj živalskih vrst. Otroci pridobijo sposobnost samozavedanja okoli 18. meseca starosti. Opazili pa so tudi, da nekatere živali, majhni otroci in ljudje, ki so jim povrnili vid po slepoti od rojstva avtomatsko odreagirajo na svoj odsev v ogledalu, kot da gre za drugega posameznika. Živalske vrste, poleg človeka, za katere je do sedaj potrjeno, da so prestale test z ogledalom: velike opice (bonobo, šimpanz, orangutan, gorila), delfini, orke, sloni in srake.
Ko so na primer testirali pujse, so opazili, da so ti sposobni dojeti podobe v ogledalu, ne kažejo pa znakov samo-prepoznave. So pa s pomočjo ogledala našli hrano, ki je bila skrita za vogalom.
Golobi testa z ogledalom ne prestanejo. So pa leta 1981 Epstein, Lanza in Skinner v znanstveni publikaciji Science objavili raziskavo, ko so s postopnim treniranjem golobov in motiviranjem s hrano golobe pripravili do tega, da so test z ogledalom prestali. Vseeno v tem primeru ne gre za samozavedanje, saj za ne trenirane golobe to ni mogoče.
Teste z ogledalom so obširno izvajali s primati in so o samozavedanju živali razkrili veliko, imajo pa zelo omejeno pri živalih, ki se primarno zanašajo na druge čute, šele nato na vid. Za druge vrste so tako test že priredili za druga čutila, na primer voh. Samozavedanje psov testirajo z na vonju temelječim testom z pasjim urinom, ki ga je razvil biolog Marc Bekoff.
Vir: en.wikipedia.org/wiki/Mirror_test