Novice divje živali

Lenivec

12. Aug 2013

Lenivci (znanstveno ime Folivora) so sesalci, ki živijo v drevesnih krošnjah tropskih gozdov v Srednji in Južni Ameriki.

Lenivci so razvrščeni v dve družini. Družina Megalonychidae ima po dva, Družina Bradypodidae pa po tri prste na sprednjih šapah, na zadnjih šapah pa imata obe družini po tri prste. Dvoprsti lenivci so za četrtino težji, razlikujejo pa se tudi v načinu življenja. Dvoprsti lenivci so aktivni ponoči, po navadi okoli 10 ur, triprsti lenivci pa so aktivni 7,6 ure na dan, tudi podnevi. Tekmovalnost med obemi vrstami je zelo velika in na istem območju ne morejo živeti, čeprav se njihovi teritoriji včasih prekrivajo. Tako dvoprsti kot triprsti lenivci imajo nizko telesno temperaturo od 30-34 °C, ki se zniža v hladnejšem delu dneva, ko je vlažno vreme in tedaj, ko žival ni aktivna. Ta lastnost jim prihrani energijo. Njihovo mišičje je namreč tako okrnjeno, da drgetati niso sposobni. Zato obe vrsti, tako dvoprsti kot triprsti lenivci, izbirata visoka drevesa z nezakritimi krošnjami in uravnavata svojo telesno temperaturo s premikanjem na sonce in v senco.

Lenivci imajo okroglo glavo in sploščen obraz; imajo majhne uhlje, ki so skriti med dlako. Kožuh je sestavljen iz goste, mehke podlanke in iz daljše, ščetinaste dlake, ki je zelenkaste barve. Prav zaradi dlake se lahko skrijejo v drevesnih krošnjah. Tako barvo dajeta kožuhu dve vrsti modrozelenih alg, ki rastejo v vzdolžnem kanalu dlak. Lenivci imajo velike večdelne želodce, v katerih prebivajo bakterije, ki sodelujejo pri prebavi celuloze. Njihovo črevesje je sorazmerno kratko, in lahko traja tudi dlje kot 1 mesec, da prebavijo poln želodec. Blato in seč izločajo le enkrat na teden, vedno na istem mestu: na tleh ob drevesih.

Lenivci se večinoma parijo celo leto. Kotijo na drevju, vedno le po enega mladiča, ki mu mati pomaga do seskov. Sesajo le mesec dni, listje pa lahko pričnejo jesti že prej. Mati prenaša mladiča 6-9 mesecev, ta pa tedaj smuka listje iz njenega naročja. Če se ločita, se mladič oglaša z jasnimi in glasnimi žvižgi. Ko mladič preneha sesati, mati odstopi mladiču del svojega domovanja, mladič pa podeduje tudi njen okus pri izbiri listja določene vrste drevja. Podedovana izbirčnost je pomembna, saj omogoča lenivcem preživetje na istem območju aktivnosti, ne da bi bili prisiljeni tekmovati za prostor ali hrano. S tem je dosežena izjemna številčnost te skupine.

Vir: wikipedia.org