Novice domače živali

Pasme psov: pes sv. Huberta

04. Sep 2014

Pasma izhaja iz samostana sv. Huberta v Belgiji, kjer so vzgajali izvrstne sledne pse. Hkrati so skoraj enak pse vzgajali v Veliki Britaniji- obe pasmi pa sta imeli isti izvor, pse, ki so spremljali križarje. Za standarde so obe pasmi združili in poenotili.

Uporabljali so ga za sledenje kriminalcev, pobeglih sužnjev in izgubljenih otrok, pa tudi kot policijskega psa. Znano je, da te psi lahko zaznajo in sledijo vonju, ki je star od nekaj ur pa do nekaj dni. Raje kot živalski sledi sicer sledi človeški. Je tudi velika zvezda kriminalnih romanov.

Danes je ta garaška pasma oboje, spremljevalec in sledni pes. Čeprav je priljuden, ga ni lahko šolati, je pa prijazen in se lahko prilagodi družinskemu življenju. Čeprav vzbuja spoštovanje s svojim videzom, je nekoliko zadržan, dobrodušen, miren in priljuden pes. Pes sv. Huberta je zelo krotke narave in vdan, ne mara biti sam. Zaradi tega je odličen družinski pes, izjemno rad pa bo imel tudi druge živali v gospodinjstvu. Mačke mu predstavimo počasi, da se ga ne ustrašijo zaradi velikosti in tako bomo zgradili lep odnos za vse življenje. Do otrok je ta pes zelo prijazen, zato moramo biti pozorni, da tega otroci ne zlorabljajo in ga preveč ne mrcvarijo.

Gre za delovno pasmo, ki se sledenja nikoli ne naveliča. Potrebujejo redno gibanje, tečejo lahko več ur, zato jih je težko utruditi. Pri tem psu moramo biti pozorni, kadar jih spustimo z vrvice, saj zelo radi sledijo in bodo zato odtavali. Na vrvico jih dosledno navajajmo od malih nog, saj nas bodo drugače kot starejši brezkompromisno vlekli naokoli, kar pri 50-kilogramskem psu zagotovo ni hec. Dobro je tudi imeti ograjen vrt, kjer ga lahko brez skrbi izpustimo. Priporočljivo ga je tudi zaposliti, morda ga izšolati za slednika. Le tako bomo imeli mirnega in ubogljivega psa, ki nas bo upošteval. Drugače se lahko kar sprijaznimo z pogrizenim pohištvom in uničenimi čevlji.