Pasme psov: portugalski podengo

Predniki pasme portugalski podengo so egipčanski hrti iz doline Nila, iz katerih sta izšla tudi faraonski pes in sicilijanski hrt (Cirneco dell'Etna). Pasmi je grozilo, da bo izumrla. Danes jo sicer obnavljajo, vendar je zunaj Portugalske skoraj neznana. Občasno se še vedno uporablja za lov na nizko divjad.
Poznamo tri velikosti:
- Veliki portugalski podengo, ki je izjemno redek, uporabljajo pa ga za lov na večjo divjad, kot je recimo divji prašič. Lovijo v skupini.
- Srednji portugalski podengo in mali portugalski podengo, ki je posebej specializiran za lov na zajce, tudi te lovijo v skupini.
- Pritlikavi/mali portugalski podengo, ki se je pojavil v 15. stoletju. Ti psi so izredni lovci na podgane in miši. Uporabljali so se na kmetijah, v hišah in celo na ladjah, zaradi svoje učinkovitosti so bili zelo cenjeni. V loviščih so jih uporabljali tudi kot jamarje in za lov na bobre in lisice, lovci pa so jih imeli kot zadnjo rezervo, saj lahko lovijo po terenih, kamor drugi psi ne morejo. Danes se ti mali psi uporabljajo samo še kot spremljevalci. Veliki in srednji portugalski podengo sta tudi dobra čuvaja, mali pa ne.
Portugalski podengo je družaben, prijazen, živahen in ljubezniv pes. Močno se naveže na svojega lastnika oz. na svojo družino in bi bil rad vedno ob svojih ljudeh. Pri nas lahko bivajo izključno v hiši, saj nimajo podlanke, ki bi jih ščitila pred vremenskimi vplivi. Radi imajo druge pse in ostale družinske živali, moramo pa biti pozorni, saj so v osnovi lovski psi. Do tujcev so nezaupljivi, vendar ne agresivni. Imajo stabilen karakter, ki ga odlikujejo predrznost, vztrajnost, dominantnost, vendar ne v smislu agresije, privrženost, neustrašnost, prijaznost in živahnost Primeren gospodar je nekdo, ki se ukvarja s športom, je veliko v naravi in psa vzame s seboj. Ni primeren za začetnike, saj moramo znati ukrotiti njegov lovski nagon, če ne, zna postati težaven.
Ti psi so živahni, vse jih zanima, so vesele narave. So inteligentni psi, ki jih z lahkoto učimo. Brez težav bodo s pozitivno motivacijo osvojili osnove poslušnosti in tudi vse ostale trike. Nikakor niso primerni za šolanje po klasični metodi oziroma za šolanje napada in obrambe. Prav dobro pa bi se obnesli na primer v agility-u ter podobnih športih, kjer lahko dobro pretegnejo šape in pride do izraza njihova vztrajnost.