Novice Živali pripovedujejo

V čem smo ljudje podobni živalim

18. Feb 2013

Čeprav se imamo ljudje za nekakšna »nadbitja«, inteligentnejša od živali, pa med nami sploh ni take razlike. Predstavljamo vam nekatere lastnosti, ki smo jih prej pripisovali le človeški vrsti, a veljajo prav tako za živali.

Uporabljamo besede, ki jih znajo oponašati še sloni

Ljudje smo tako ponosni na naš razvit besedni jezik, a vas moramo šokirati. Človeške besede so sposobni izgovarjati celo sloni, da papig in nekaterih ostalih ptic sploh ne omenjamo. Azijski slon iz severno korejskega živalskega vrta se je naučil s pomočjo rilca ter grla oponašati človeške besede. Izgovoriti zna »živjo«, »dobro«, »ne«, »usedi se«, »uleži se«, v korejščini seveda. Pa vendar so ugotovili, da slon teh besed dejansko ne razume. Sklepajo, da le oponaša zvoke, ki jih je pogosto slišal, saj je bil kar 7 let edini slon v tem živalskem vrtu in se je na ljudi precej navezal.

Imamo obrazna mimiko kot miši

Ali tudi vi naredite čudno grimaso, ko vas kaj zaboli? Enako naredijo tudi miši. To ugotovitev bodo lahko uporabili za preprečitev nepotrebnega trpljenja laboratorijskih mišk, saj bodo raziskovalci lahko takoj videli, kdaj glodalca kaj boli.

Govorimo v spanju kot delfini

Francoski raziskovalci so posneli delfine, ki so se v spanju oglašali kot kiti. Pet delfinov, ki živi v vodnem parku v Franciji, so čez dan poslušali posnetke oglašanja kitov okoli svojega akvarija. Ponoči, pa so delfini med spanjem ponavljali iste zvoke, kar je nekakšna oblika govorjenja v spanju.

Gradimo domove kot hobotnice

Hobotnice so pravi mojstri arhitekture. Gradijo si celo mobilne domove. Nekatere vrste hobotnic si svoje zatočišče zgradijo iz kokosovih lupin. Nato, ko se želijo premakniti na drugo lokacijo, obe polovici lupine le zaprejo in s pomočjo lovk svoje domovanje odkotalijo kamor želijo.

Imamo možgane kot golobi

Golobi imajo nekaj skupnega z igralci na srečo, in to ni le obsedenosti z svetlečimi stvarmi. Golobi igrajo na srečo tako kot ljudje, torej sprejemajo odločitve, ki jim trenutno ne prinašajo koristi, a z obetom bodočih veliko večjih koristi.

Ko so dali golobom na izbiro, so golobi vedno pritisnili gumb, ki je obljubljal veliko nagrado, a jo je izplačal le redko. Niso pa izbrali gumba, ki bi jim omogočil manjšo nagrado, a redno v kratkih intervalih. To presenetljivo vedenje lahko povežemo s presenečenjem in razburjenjem, kadar dobijo veliko nagrado, zato so še naprej pritiskali prvi gumb.

Naši otroci izberejo različne igrače glede na spol, kot opice

Ne ve se, ali gre za posledico genetike ali socializacije, a pri ljudeh gre po navadi za skupek obeh dejavnikov. Fantje imajo značilno bolj ozke preference glede igrč, ki so primerne za njihov spol, medtem ko se punčke igrajo tako z avtomobilčki kot lutkami.

Leta 2008 so opravili študijo na 34 opicah, ki so živeli v tropu 135 opic. Izkazalo se je, da so se opičji mladiči moškega spola igrali le s plastičnimi tovornjaki in drugimi vozili, medtem ko so se samičke igrale z vsemi igračami, tudi s plišastimi igračami (približek lutk). Torej se občutek za spol razvije tudi brez eksplicitnega izobraževanja na to temo.

Imamo občutek za »fair-play«, kot opice kapucinke

Korenine človeškega občutka za pravičnost izhajajo že od naših evolucijskih prednikov. V študiji iz leta 2007 so se raziskovalci igrali z opicami kapucinkami. Vsak izmed para opic je moral človeku podati kamen v zameno za nagrado. Nagrada je bila košček kumare ali grozdje, ki ga imajo veliko rajši. Ko sta v zameno za vsaka svoj kamen, ena dobili kumaro in druga grozdje, je prva postala izrazito besna. Ta skupen občutek za pravičnost je ključnega pomena za ohranjanje odnosov v skupnosti, tako med kapucinkami kot ljudmi.

Vir: www.livescience.com